Standardizirana raziskava zadovoljstva med stanovalci, svojci ter zaposlenimi v domovih za starejše, se je kot merski instrument razvila zaradi vedno večje potrebe po evalvaciji kakovosti dela v socialno varstvenih organizacijah. Model raziskave merjenja zadovoljstva je osnovan na merjenju dveh dimenzij: zadovoljstva s posamezno storitvijo in njeno pomembnostjo, ki najprej ugotovi stanje zadovoljstva z določeno storitvijo, nato pa poda še informacijo o stopnji doseženih pričakovanj oziroma potreb na tem področju. Manjši kot je razkorak med tema dvema dimenzija, višja je stopnja zadovoljitve potreb posameznika.

Iz analize nabora vprašanj oziroma trditev, ki sestavljajo merski instrument, organizacija pridobi informacije o njenih šibkih in močnih področjih ter možnostih za izboljšave in razvoj. Da pa bi lahko spremljala učinek uvedenih sprememb in izboljšav v organizaciji, preverimo tudi trende spreminjanja določenega področja. Hkrati rezultati analize omogočajo tudi uporabo posameznih kazalnikov kot mer uspešnosti. Analiza je torej visoko strokovna in temelji na naprednih statističnih in analitičnih znanjih.